Mavrična popotovanja

Prikrivanje, zahrbtnost in neiskrenost. Te stvari me lahko spravijo iz tira. Me prizadenejo. Za vse tiste, ki živite nekje pod palmami… 

• Prikrivati: -am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja; prikrivati se- ne izražati svojih misli, nazorov, prikrivati svoje namene ->>> ljudje, ki to počnejo, so zame podn od podna. Pa mi je čisto vseeno, zakaj to počnejo – ali zaradi socialnega statusa, ali zato, ker ‘’so znani” in morajo paziti na svoj stas ali zaradi tega, ker ne najdejo pravega trenutka, da bi nekaj povedali (ja, vsak izgovor je dober, my ass) Vsaj do tistih sebi najbližjih ne bi smeli biti taki…preko tega žal ne morem.
• Zahrbtnost:  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost zahrbtnega: zahrbten -tna -o prid. (ȓ) 1. ki skrivaj naredi kaj slabega: zahrbten človek; zahrbten je in hinavski / zahrbten značaj / imeti zahrbtne namene; zahrbtna misel; zahrbtno dejanje ->>> menim, da vsak od nas ve, kaj je prav in kaj ne in kateremu dejanju lahko rečemo zahrbtno, ‘’slabo” dejanje…
• Neiskrenost: -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost neiskrenega človeka:vse vedenje je kazalo njegovo neiskrenost /neiskrenost besed; neiskren  -a -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka iskrenosti: neiskren človek, prijatelj / njegove besede in želje so neiskrene ->>> preprosto, nasprotje od iskrenega, preprosto še enkrat; podn od podna folk.

Pridem domov in že prvi trenutek me skoraj zadene kap. Mislim, halo?? Nisem vredna, da se mi to pove v obraz, ni vredno, da bi to vedela?!?! Je potrebno, da izvem nekatere stvari, besede, dogodke od drugih?!? Kak mimo. Zanima me, kakšna bo razlaga tega. Mogoče je pa sploh ne želim vedeti.. In naj dodam, tudi jaz nisem popolna. Nihče od nas ni. Tudi jaz morda kdaj pa kdaj ne znam izbrati pravega trenutka, besede, a se vsaj potrudim, nakažem, povem,… Do ljudi, ki so mi blizu, do ljudi, do katerih nekaj čutim, do ljudi, za katere mi ni vseeno. Do ljudi, ki niso mimogrede v mojem življenju. Ker se mi zdi to pošteno. In ker taka pač sem. In zavedam se, da nis(m)o vsi enaki. Še zdaleč ne. Nismo vsi mavrični, bi rekla Inaaa…

Če lahko izrazim svoje skromno mnenje… V življenju si je tako treba postaviti osebne meje. Kaj bomo tolerirali in kaj ne. Kaj bomo lahko oprostili, česa ne. Preko česa bomo lahko šli in preko česa ne. Človeka itak ne moreš spremeniti, niti ga ne smeš. Velja za vse – tako za partnerske, prijateljske, starševske, službene - katerih koli odnose pač že. Preprosto zato, ker smo ljudje različni. In ker se je potrebno prilagajati, dajati, ne samo jemati. In tega definitivno ne dosežeš z zgoraj zapisanimi besedami oz. dejanji. Ko / če se ta meja prestopi, se je najbolje obrniti, ohraniti lepe spomine in odkorakati… vsak svojo pot.

Na tem mestu bi rada rekla hvala komurkoli oz. čemerkoli pač že, da mi je dal to, da se zanašam na svoje instinkte. Šeste čute. In da preprosto vem,… In da imam čas, da se umaknem, z dušo, telesom in srcem. Si prihranim bolečino. Strah. Razočaranje. Ne čisto, ampak da pustim času čas… da vidimo, kaj bo nastalo iz tega. Da bom pripravljena na določene besede… Preprosto se mi ne da več ubadat z določenim folkom (pa naj se gre za kogarkoli pač že), ker mi je to stran metanje energije. Mojega življenja. Ker menim, da si tega ne zaslužim. Ker sama ne počnem enako. Znam oproščat, enkrat… morda dvakrat in tu se zgodba konča. Ampak nisem najbolj prepričana, da bom enako storila tudi tokrat. In D.,… odločila sem se podobno kot ti – ne bom več skulirana! Vsaj do določenih osebkov ne… In definitivno in trdno sem se odločila, da se zaradi tega ne bom obremenjevala, tokrat ne, ker se mi ne zdi vredno… in ker imam rada sama sebe…